Ce hoce nasa odprava imeti popoln pregled nad stvarmi, je edino pravilno, da razporedimo moci. Del ekipe se je odsel spoznavat s koralnogrebenskimi ribicami v Cairns, del pa se je ustavil v glavnem mestu Queenslanda.
Queensland je precej vec kot pescene plaze, koralni grebeni in zagoreli misicasti blondinci (slednje je konec koncev menda moc najti tudi v Portorozu, ce slucajno komu kdaj pridejo za kaj prav). Tu je najti tudi prelepo zaledje (ki smo ga ob tokratnem obisku popolnoma zanemarili) in zanimiva, prijetna mesta. Eno teh je Brisbane - mesto izrazito prijaznih ljudi in zelenih, oh-kako-zelenih botanicnih vrtov in parkov. S Spelo sva se danes povzpeli na razgledisce Mount Coot-tha nad mestom (zaradi strahotne vrocine ze v zgodnjem jutru sva se odlocili vrh osvojiti z avtobusom, sva pa pes odsli navzdol, skozi evkaliptusove gozdove in pajkove mreze). Sopara je sicer nekoliko kalila razgled, a visoke stolpnice v poslovnem srediscu, rjavkaste vijuge reke in zeleni deli mesta so se pred nama ponujali kot na pladnju.
Kasneje sem v botanicnem vrtu, ki lezi ob vznozju Coot-tha (kota se imenuje med, ki ga nabira vrsta avstralskih cebel in po katerega so na hrib nekdaj hodili Aborigini), nasla naslednji citat:
Danes sem nasla skrinjo z zakladom ... Vsak izmed vilinskih cvetov je pel o pomladi in rahle, sladke vonjave, ki so prihajale od njih, so bile kot vonj po preteklem septembru. Prevec so bili ljubki, da bi se jih dotikala, zato sem le sedela tam in sanjala dolge sanje ... (Amy Mack, A Bush Calendar, 1914)
Nama so cvetovi peli o odhajajocem avstralskem poletju in prihajajoci slovenski pomladi. Sedeti in sanjati pa zal nisva mogli prav dosti, saj se je v daljavi zacelo bliskati in grmeti... Domov v hostel naju je pljusknil ogromen val ... V.
Ni komentarjev:
Objavite komentar