S Spelo se danes poslavljava od Avstralije, cez nekaj ur bova ze v zraku in na poti proti domu. Ko dajem se zadnje stvari v nahrbtnik, poskusam urejati vtise. Veliko je bilo novega, veliko pa srecanj s starimi znanci, ki sem se jih po pretecenih letih zelo razveselila in poznanstva poglobila.
Lepa pot je bila to. Poln program, a potovanje vseeno udobno. Res je, s seboj sem imela zelo mlado sopotnico, tudi sama nisem vec rosnih let, zato sem imela udobnejse sobe kot pred leti - a saj nihce iz skupine ni spal v nemogocih razmerah. S kako izjemo tu in tam so bile nase kuhinje in kopalnice ciste. Vsak hostel je imel racunalnik in dostop do interneta - Alma Karlin, ki je potovala s svojim starim pisalnim strojem v prtljagi, bi se danes med potovanjem najbrz prezivljala bistveno lazje.
Zdi se mi, da Avstralci ze od nekdaj zelo skrbijo za to, da bi se obiskovalci pri njih imeli lepo, lepse in se lepse, zato se novodobnim popotnikom zelo trudijo priskrbeti vse, cesar bi si ti med potjo utegnili zazeleti - in nase zelje so pogosto ... no, nenavadne. Almo so med potovanjem skoraj pojedli (kje je ze bilo to, na pacifiskih otokih?) - nam, novodobnim nomadom, pa bi danes domacini menda radi ponudili malone vse, da bi nas le privabili. Funt mesa za funt zlata? No, tako dalec vendarle (se) ne gre, je pa res, da vse od obiska Yulare dalje razmisljam o tistih njihovih bazenih.
Ob vsej svoji ekoloski naravnanosti in zeleni usmerjenosti so si v Rdecem centru, tam, kjer so Aborigini ze tisocletja zelo skrbno ravnali z vodo in se sli pravo sonaravno zivljenje, Avstralci omislili bazen za svoje goste. Plavalni bazen v okolju, kamor tudi slucajno ne spada. Vse zato, ker mi, sodobni popotniki, tako hocemo.
Pred leti sem pri Uluruju taborila z majhno skupino - takrat sva se pridruzila mednarodni skupinici popotnikov, s katerimi smo skupaj raziskovali Severni teritorij. Ne spominjam se bazenov, zdi se mi, da jih v Yulari tedaj se ni bilo - ali pa jih takrat samo nismo iskali?
Ob vsej moji skepsi in takorekoc moralnim zadrzkom je tokrat sla tudi moja hci cofotat v vodo. Z velikim navdusenjem. Naj otroku recem, da se mi zdi postavljanje in uporaba bazenov v takih razmerah napacna odlocitev? Ko sem obenem sama komaj cakala, da pridem pod (sicer kratkotrajni) tus? Naredila sem kompromis. Spela se je sla potunkat, jaz pa sem ji kasneje povedala za svoje pomisleke. Morda se bo naslednjic sama odlocila drugace.
Hja, odlocitve. Upam, da bodo tiste, ki jih bodo Avstralci sprejemali v prihodnosti, modre (oz. zelene) - zelje nas popotnikov pa smiselne in okolju primerne. Da bodo tudi bodoce Alme Karlin lahko potovale po raznolikem (in pristnem) svetu.
Na svidenje, Avstralija. V.
(Tu izrazeno mneneje je seveda avtoricino in ne nujno mnenje vseh v skupini.)
Mala popotnica bo v prihodnosti zagotovo z bolj kriticnimi ocmi zrla v svet (sploh, ce je imela mama kaj vpliva na razvoj osebnosti :)), zdaj pa se lahko uziva v otroski razigranosti in malih sladkostih zivljenja :)
OdgovoriIzbrišiSrecno pot domov in veselo snidenje z moskim delom druzine.
Užitki so neredko moralno sporni, iz takšnih ali drugačnih razlogov. Ko enkrat začneš resnično razmišljati o tem se zaveš, da je zvečer še kako težko zaspati s povsem čisto vestjo, da danes nihče ni plačal za tvoj blagor. Pri udobju in užitkih, ki spadajo (po kakšnih merilih?) pod luksuz, pa je to le toliko bolj očitno. Meje med sprejemljivim in nesprejemljivim so tako zelo relativne in nejasne, zato zna biti zdrava mera otroške (ali odrasle) naivnosti včasih dobrodošla. Še posebej takrat, ko veš, da boš doma moral povedati kje si bil in kaj si videl, in vsi pričakujejo vsaj sliko z Nemotom. Vam in vaši hčeri želim srečno pot domov in lepe spomine na kar se zdi kot čudovito potovanje
OdgovoriIzbrišiAli lahko komentiras svoj blog? :) Srecno pot Veronika in Spela! ***
OdgovoriIzbrišiTudi sama menim, da potem, ko si v skoraj vsakem mestu najel rent a car, z letali prevozil pol drzave, hrano kupoval v supermarketih in jedel v restavracijah s hitro prehrano, da o pitju kave raje sploh ne zacnem..., zelo tezko razlocis kaj je bolj in kaj manj sporno! (ja, res je, plavala sem v majhnem bazencku kempa v Uluruju, kjer se voda obraca zgolj s filtriranjem, (zagotovo ni izgledalo, da bi jo ravno redno menjavali :)) Ko sem prebrala tale post, mi je dalo misliti: Ali je mozno, da s tusiranjem porabis vec te dragocene tekocine?... :P) Naj vsak sam presodi...
Se malo pa se vidimo v zivo!!!! **********