Bila je nedelja, prvi dan nasega bivanja v Cairnsu. Bil je soncen in vroc dan, kot tudi vsi ostali, ki so mu sledili v tem precudovitem obmorskem mestecu. Odlocili sva se, dad an izkoristiva kar se da najbolje. Zavili sva v enega izmed stevilnih informacijskih centrov za obiskovalce, kjer ponujajo razlicne ture po koralnem grebenu. Nadvse prijazno so naju sprejeli in najprej sva rezervirali tezko pricakovan pbisk koralnega grebena za naslednji dan. Ker nama je ostalo se celotno popldne, sva se odlocili za obisk malega tropskega otocka, poi menu Green Island, ki je od Cairnsa oddaljen priblizno 35minut z ladjo.
Plaza
Pot je minila kot bi mignil, vendar naju je mocno avstralsko sonce naredilo zeljne osvezitve v morju. Takoj ko sva prispeli in prejeli opremo za snorkljanje, sva odhiteli na plazo, oblekli kopalke in se zapodili v kristalno cisto vodo. Zaradi vrocine, ki naju je oblivala, sploh nisva pomislili, da bi si nadeli t.i. “stinger suit” (Zascitna obleka pred ozigalkarji), kajti morje je v the mesecih tu, v tropskem delu Avstralije, polno ozigalkarjev. Najino lahkomislenost ja vzpodbudilo se mnogo drugih turistov (predvsem Kitajcev, ki so najstevilcnejsi obiskovalci tega otoka), ki so se le v kopalkahk veselo namakali in cofotali v vodi.
Pogled na korale
Priceli sva z namakanjem v zelo nizki vodi, a je najino navdusenje kmalu zmotil ozigalkar. Pik v Barbarino koleno je zaskelel, zapekel in pojavil se je velik, rdece-bel ozig. Odhiteli sva do resevalca, ki ni tocno vedel, kaj naj bij o picilo in ji rani za vsak slucaj polil s kisom (tu imajo kis na vsaki plazi, saj pomaga pri pogostih pikih meduz). Najin naslednji svetovalec je bil morski biolog, ki pravtako ni tocno vedel, kaj jo je picilo. Ta dan sva slisali kar nekaj razlicnih mnenj ljudi, ki prakticno zivijo na koralnem grebenu, a si noben ni upal z zagotovostjo trditi, na katero bitje je Barbara naletela.
Pogled na korale
Priceli sva z namakanjem v zelo nizki vodi, a je najino navdusenje kmalu zmotil ozigalkar. Pik v Barbarino koleno je zaskelel, zapekel in pojavil se je velik, rdece-bel ozig. Odhiteli sva do resevalca, ki ni tocno vedel, kaj naj bij o picilo in ji rani za vsak slucaj polil s kisom (tu imajo kis na vsaki plazi, saj pomaga pri pogostih pikih meduz). Najin naslednji svetovalec je bil morski biolog, ki pravtako ni tocno vedel, kaj jo je picilo. Ta dan sva slisali kar nekaj razlicnih mnenj ljudi, ki prakticno zivijo na koralnem grebenu, a si noben ni upal z zagotovostjo trditi, na katero bitje je Barbara naletela.
Barbarina rana po enem dnevu
Po nekaj kilogramih ledu se je rana manjsala in neprijeten obcutek je izginil, tako da se je na koncu vse dobro koncalo. Kljub ozigu sva preostanek popoldneva preziveli na Green Islandu ter snorkalili, seveda obleceni v zascitne obleke. Morsko dno naju ni kaj prevec prevzelo. Videli sva nekaj koral in jihovih pisanih prebivalcev. V pracakovanju prihajajocega dne, sva zapustili ta zelen otok in dan nadaljevali v prelepi laguni Cairsa.
Slovo od Green Island-a
Lp,
Barbara in Ela.
Ni komentarjev:
Objavite komentar