torek, 8. februar 2011

Siva pot, vodi me...

Tako, tu, v Melbournu se je zvečerilo. Danes smo začuda kar zgodaj prispeli v hostel, v primerjavi z drugimi dnevi. Tako da imamo malo več časa da pridemo k sebi, si kaj pametnega skuhamo, se osvežimo, pogovorimo in izmenjamo občutke z vami. :)
Dan se je pričel kar zgodaj. Jaz, Mateja in Nena smo odšle po naš kombi, ostali pa so se razkropili po mestu. Okoli poldne smo prevzele naše novo, udobno vozilo. Zanimiv občutek je prvič v življenju voziti kombi za 12 ljudi in to še po levi strani. Na srečo sem ga vozila po neprometnem delu, pa vendar... Nena nas je po nekaj poizkusnih krogih nadvse uspešno pirpeljala do hostla. 


Ker me je včeraj večerni razgled iz Evreka tower-ja tako očaral, sem se odločila, da danes vidim še dnevno panoramo. In bilo je odlično. Ko človek pogleda mesto iz približno 300m višine, se res zave kako veličastno je in hkrati vidi, kaj vse bi si še ogledal, če bi le imel več časa... :)


Popoldne smo se posedli v kombi in se odpeljali proti dolini Yarra, ki je znana po svojih številnih vinogradih. Hoteli smo si ogledati trto, ki je zrasla iz potaknjencev naše mariborske trte, vendar je bilo območje za turiste žal zaprto. Res se nam zdi čudno, da je tu, v Melbournu vse odprto do prbližno pete ure zvečer, čeprav je poletje in dan traja do osmih. Bolj ko smo se približevali dolini Yarra, bolj smo opažali podobnosti z našo deželo. Hribi, zelena pokrajina, ograjeni pašniki s konji in kravami, vinska trta...za hip sem bila nazaj v Sloveniji. Ko sem stopila iz kombija, me je tudi vonj spominjal na Slovenijo. 
Škoda, da ne moremo domov poleg fotografij prinesti tudi čudovitih vonjav te dežele. :)


Torej, dan se je končal krasno, z nasmehi na obrazih in s pesmijo Siva pot smo se vrnili v hostel. Nena, super šoferka si, hvala. Jutri nas čaka cel dan na cesti-potujemo po The Great Ocean Road in upamo, da bomo lahko naredili prve zamahe oceanu. 

Ni komentarjev:

Objavite komentar